»Pred mano je stalo. Tako blizu, da oko ni moglo izostriti pogleda. Šele ko se me je dotaknilo, sem uspela videti formo.«

»Ne vidim potrebe po sestanku z njim.«

»To, kar bomo videli na mariborskem odru, je v bistvu replika švicarske predstave.«

»Predstava ni nekaj, kar bi človek pričakoval, to, kar je nastalo, je nekaj, česar nismo še videli.«

»Naloga ni bila lahka, videl sem odlične komedije, ki so me nasmejale do solz, ter dovršene absurde, ki so me potegnili v svet sanj in samorefleksije o temeljnih vprašanjih naše eksistence. Videl sem mlade talente, ki izražajo svoje sanje in čustva, ter izkušene ustvarjalce, ki so presegli meje običajnega. V vsaki predstavi sem lahko začutil iskrenost izražanja in globoko predanost umetnosti. Predvsem pa sem opazil močno željo po komuniciranju s svetom preko odrskih desk.«

»Mogoče se kot gledalci v dvorani premalokrat zavedamo, da tisto, kar gledamo, ni samo tisto, kar vidimo, ampak je tudi tisto, kar je za odrom.«

»Trenutno zaradi vsega, kar se dogaja, nisem v stanju, da bi lahko nastopal. Opravičujem se vsem tistim, ki ste želeli videti mojo predstavo, ampak poskušajte razumeti, da v dani situaciji nisem zmožen nastopati.«

»Na to sem na seji sveta opozarjala, in točno to se zdaj dogaja. Zato ne vidim nobenega smisla sodelovati pri taki predstavi.«

»Tisti, ki gledajo predstavo, vidijo dve osebi, ki ugotavljata, kako utelešiti Pasolinija, toda iskreno: tudi Olivier in jaz v resnici ne veva, kaj počneva, kar se mi zdi krasno izhodišče.«